Prvi cel vikend v septembru smo se z nekaj igralci, ki so bili pridni med poletjem in že dobro trenirali odpravili na prvi mednarodni turnir v tej sezoni. Ta turnir je bil Zagreb Youth 2018, ki je v kategoriji do 17 let štel tudi za točke na lestvici U17 Circuit.
V petek smo vsi začeli z igranjem v dvorani Košarkarskega centra Dražena Petrovića, kjer svoje tekme igra KK Cibona, kar je bilo zame, kot športnega navdušenca res lepo doživetje, čeprav nisem igral. Na košarkarskem parketu smo imeli na voljo 7 igrišč, dve od teh sta bili označeni samo z igrišči za single, ampak po nekaj malega zmede med našimi igralci, so hitro osvojili igrišče in začeli igrati kar se da dobro.
Pa začnimo kar pri najstarejših: v kategoriji do 17 let so nastopili Gal Bizjak ter sestri Taja in Lina Pipan. Gal je imel kar nekaj sreče in po že narejenem žrebu dobil prvi dve tekmi brez boja, saj nasprotnika nista prišla na turnir. Tako je že bil uvrščen v osmino finala, kjer se je pomeril proti Špancu Fernandezu. Prvi set je izgubil z 13:21, v drugem pa precej izboljšal svojo igro, ampak na koncu malce spustil in nasprotnik je dobil še drugi set z 19:21. V dvojicah z Janom Babnikom (BIT) sta v prvi tekmi gladko (8,4) odpravila Hrvata Črepa in Grubića. Precej bolj izenačen dvoboj je bil proti Avstrijcema Niederhuber/Tomic, igrali so tri sete, vendar na koncu sta se uvrstitve v četrtfinale veselila Avstrijca. Sta se pa v četrtfinale uvrstila Gal in Taja v mešanih dvojicah. Najprej sta bila v dveh setih boljša od Slovakov Karpjak/Chmurovicova, v treh od Hrvatov Vadlja/Martinuš, v četrtfinalu pa sta bila žal boljša Srba Tomić/Lončar.
Taja je med posameznicami že prvo tekmo, proti petopostavljeni Romunki Soare, rezultat je bil kar izenačen, izgubila je namreč z rezultatom 15:21, 19:21. Blizu je bila tudi tekma v dvojicah z Lino. Igrali sta z Avstrijkama Pottendorfer/Wu, kjer sta prvi set izgubili šele z 23:25, drugega pa nato malce bolj suvereno – 16:21. Vseeno se pozna še nekaj neuigranosti, ki pa bo še z nekaj treninga in tekem sigurno kmalu prišla in bosta lahko premagovali tudi precej boljše dvojice, kot je bila ta.
Dvojice so bile edina Linina disciplina v 17ki, posamezno in mešane dvojice je igrala v njeni primarni kategoriji – U15. Tam v mešanih dvojicah z Ivanom Grubićem ni uspela premagati Avstrijcev Schuurja in Rudolfove, čeprav sta bila povsem premagljiva, vendar žal soigralec ni bil na pravem nivoju, da bi dovolj pripomogel k dobri Linini igri. Se je pa zato Lina precej bolj izkazala med posameznicami in z dobro taktično igro, ter po večini zbrano igro prišla vse do polfinala. Že v skupini je imela dve precej težki nasprotnici ter eno malce lažjo, vse pa je odpravila v dveh setih. Dobro in suvereno igro je prikazala v prvi tekmi razigravanja, kjer je bila boljša od Maje Koman v dveh setih, v četrtfinalu pa jo je čakalo matranje treh setov proti Angležinji Arksey. V prvem setu je nasprotnica storila veliko neizsiljenih napak, kar je Lina z lahkoto unovčila, drugi set je z malce nervoze izgubila, a se spet izkazala v tretjem setu, kjer je po nenehnem izmenjavanju v vodstvu, na koncu slavila Lina z 21:19. S tem si je zagotovila igranje v nedeljskem polfinalu proti Srbkinji Anđeli Vitman. Spet so sledili trije naporni seti, prvega je zmagala Lina, nato pa počasi izgubljala na hitrosti nog, kar je nasprotnica izkoriščala v svojo korist. Vseeno se lahko Lina te bronaste medalje zelo veseli, saj so temelji za uspešno sezono postavljeni in nadejamo se še več medalj v naslednjih tekmovanjih.
Ostali naši predstavnici v tej starostni kategoriji sta bili še Živa Žagar in Maša Oblak. Obe punci sta letos stopili stopničko višje in napredovali iz trinajstke v kategorijo U15, kjer se precej pozna razlika v tem, kdo je večji in močnejši, kar jima je predstavljalo kar nekaj težav v njunih igrah, tako posamezno kot v dvojicah. Nobena od punc žal ni zmagala nobene tekme, vendar verjamem da bosta ob dobrem treningu v naslednjih tednih in mesecih, kmalu precej bolj konkurenčne nasprotnicam, kot sta bili tokrat.
Pri fantih v tej kategoriji je med posamezniki edini iz skupine prišel Žiga Podgoršek, ki je v skupini dve tekmi zmagal s precejšnjo lahkoto, tretjo pa dobil po tem, ko se je po izenačenju v setih na 1:1 poškodoval nasprotnik, Madžar Daniel Nagy. Timotej Ušeničnik je žal izgubil le eno tekmo, vendar je to pomenilo, da ne napreduje iz skupine. Fanta sta v dvojicah izgubila že prvo tekmo, po treh setih, proti paru Kigyos/Zekan, v tretjem setu sta bila nasprotnika boljša z 21:19. Žal ju je to oddaljilo tudi od potencialnega finala, saj je nasprotna dvojica v nedeljo osvojila srebrno medaljo. Žiga je igral tudi mešane dvojice z Niko Bedič (Lendava), v prvi tekmi sta zmagala precej suvereno, v drugi pa nista našla pravega udarca, da bi prevesila tekmo v njuno korist, izgubila sta z 20:22 in 24:26, v obeh setih pa sta že imela zaključne žoge.
Kevin Lin Lenarčič se je v skupini z dvema nasprotnikoma malo da ne poigral, vendar je bil tretji nasprotnik, Čeh Dvorak premočen in tudi to je pomenilo drugo mesto v skupini. V mešanih dvojicah s Špelo Alič (Olimpija) sta igrala proti Kungočanoma Koroša/Koman. Žal ju je izdala nervoza in sta kiksala nepotrebne udarce, ter na koncu izgubila na 18 in 20. Kevin je igral tudi dvojice, z Gaborjem iz Lendave sta že v prvi tekmi naletela na močnejši par Angleša Castlea in Bolgara Terzieva.
Petnajstko je igral še Matic Žagar, ki tako kot njegova sestra ni zmagal nobene tekme, pa ga vendarle velja pohvaliti. Imel je izjemno težko skupino in se s svojo igro zelo izkazal. V prvi tekmi je Bolgara Terzieva premagal v prvem setu, naslednja dva pa izgubil, večinoma zato, ker je zmanjkalo kondicije in posledično zbranosti, ampak bo v nadaljevanju sezone bolje. Tudi drugo tekmo proti favoritiziranemu Grku Papadopoulosu je potegnil v tri sete, vendar na koncu ni zmogel dokončati presenečenja in zmagati. Kot da po trije seti v igrah posamezno niso bili dovolj, je tri sete prenesel tudi v igro dvojic. Skupaj s Hrvatom Mancetom, sta po treh zelo izenačenih setih izgubila proti hrvaškemu paru Korunda/Kukla.
V trinajstki smo pričakovano največ pričakovali od Tadeja Jelenca, ki letos planira spet konkurirati za najvišja mesta v tej kategoriji na vseh turnirjih. To je dokazal tako, da je zmagal vse tekme v svoji skupini in se kot edini Slovenec uvrstil v nadaljnji del turnirja, kjer pa je izgubil že prvo naslednjo tekmo proti Hrvatu Kukli. V mešanih dvojicah z Ariano Korent sta se v prvem skupnem setu malce lovila, sicer zmagala z 21:16, drugega nato zmagala z 21:5 in se uvrstila v osmino finala. Tam ju je pričakal precej bolj uigran in močnejši par – Slovaka Suchy in Ivanovičova, ki sta tudi zmagala.
Anže Breška je v svoji skupini z lahkoto zmagal prvo tekmo, v drugi skupini je z nosilcem iz Bolgarije izgubil šele po treh setih, proti Madžaru pa že v dveh setih. Sta pa Anže in Tadej dosegla zelo lep rezultat v dvojicah. Zmagala sta dve tekmi in se uvrstila v četrtfinale, kjer sta bila boljša Madžara Dulcz in Horvath. Naša fanta sta bila blizu zmage v drugem setu, saj sta izgubila šele z 22:20.
Tobija Šubic in Filip Štrovs sta letos prvi leto v kategoriji do 13 let, kar se je poznalo pri rezultatih in igrah. Tobiji ni uspelo zmagati nobene tekme, čeprav se je trudil in pokazal nekaj dobrih točk, Filip pa si je v igrah posamezno uspel priigrati zmago, v skupini je premagal Hrvata Blažića.
V soboto se nam je v drugi dvorani, na zagrebškem Velesajmu pridružil še Matic Cerar, saj se je kategorija do 11 let začela šele v soboto. Začel je z igrami dvojic, kjer z Romunom Mocanom nista zmogla premagati portugalsko-češke naveze Berenguer/Čada. Vso svojo moč je tako usmeril v igre posamezno. V skupini je bil boljši od Bolgara Ruptsova, Hrvata Matovine in soigralca v dvojicah, Mocana. Ta tekma je bila dolga, na čase tudi živčna, saj sta jo fanta zavlekla v tri sete in pokazala precej dobro igro za to starostno kategorijo. V četrtfinalu je Matic igral proti Madžaru Harmosu, po suvereni zmagi z 21:16, 21:10 se je tudi on pridružil Lini v nedeljskem polfinalu. Tam je spet nasproti stal Portugalec Berenguer, ki je žal kar suvereno zmagal, ampak je tudi Matic prikazal kar nekaj dobre igre. Toda tudi bronasta medalja na prvem turnirju, ko sploh še nihče od naših ni v najboljši formi je super znak za naprej.
Po prvem turnirju smo lahko večinoma kar optimistični kaj vse nas v tej sezoni še čaka, tako da komaj čakamo nove treninge in turnirje, ki prihajajo!
Matic Ivančič
